STATUT
Naslov I
Ustava in nameni
1. člen – Imenovanje – sedež – trajanje
V skladu z zakonsko uredbo 117 iz leta 2017 (v nadaljnjem besedilu »kodeks tretjega sektorja«) in določbami civilnega kodeksa o združenjih udeleženci ustanovijo Združenje, ki ni priznano z imenom “DM + Društvo mladih Slovencev v Italiji, v nadaljnjem besedilu »Združenje«.
Združenje ima zakonito prebivališče v občini Špeter. Vsaka sprememba zakonitega prebivališča v občini Špeter ne pomeni sprememb členov statuta, razen če jih upravni odbor posebej ne odobri in nato sporoči pristojnim uradom.
Združenje deluje na območju dežele Furlanije Julijske krajine, kjer je tradicionalno prisotna slovenska manjšina, zlasti v tržaški pokrajini ter na vzhodnih območjih pokrajin Gorice in Vidma. Združenje namerava delovati na narodni in mednarodni ravni.
Združenje lahko ustanovi oddelke ali sekundarne pisarne v Italiji ali tujini.
Trajanje Združenja je neomejeno.
2. člen – Uporaba kratice »ETS« ali oznake »entiteta tretjega sektorja« v imenu
Od ustanovitve nacionalnega registra tretjega sektorja (NRTS) in registracije Združenja v ustrezen odsek tega registra bo treba vstaviti akronim »ETS« ali oznako »entiteta tretjega sektorja« v socialno poimenovanje. Od trenutka registracije v NTSR bo poimenovanje Združenja postalo »DM + Društvo mladih Slovencev v Italiji ETS« ali »DM + Društvo mladih Slovencev v Italiji entiteta tretjega sektorja«.
Od takrat bo moralo združenje uporabljati oznako »entiteta tretjega sektorja« ali kratico »ETS« za akte, za korespondenco in javno komuniciranje.
3. člen – Cilji
Združenje je neversko in nestrankarsko in svojo institucionalno in združevalno dejavnost opira na ustavna načela demokracije in družbene udeležbe.
Združenje ne izvaja profitnih, javnih, solidarističnih in socialnih koristi s svojo dejavnostjo, izvaja pa, izključno ali na splošno, eno ali več dejavnosti splošnega interesa.
Združenje deluje v sledečih panogah: organizacija in upravljanje kulturnih, umetniških in rekreacijskih dejavnosti družbenega pomena, vključno z drugimi dejavnostmi, kot so uredništvo, promocijske dejavnosti in razširjanje kulture in prakse prostovoljnega dela ter dejavnosti splošnega interesa iz tega člena.
Združenje ima naslednje cilje:
Spodbujati združevanje mladih, spodbujati in podpirati njihovo sodelovanje ter z izobraževanjem spodbujati razvoj veščin, poleg tega pa usklajevati in spodbujati njihove dejavnosti. Združenje črpa navdih iz njihove slovenske jezikovne in kulturne dediščine, iz načel demokracije, enakosti, spoštovanja svobode in dostojanstva članov ter svojo dejavnost opira na zaščito in krepitev slovenskega jezika, kulture in identitete slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini in po vsej državi;
4. člen – Dejavnost
Za izpolnitev zgoraj navedenih ciljev lahko Združenje izvaja naslednje dejavnosti:
dajati vrednost posameznim talentom in krepiti kompetence mladih, spodbujati izmenjavo dobrih praks, iskati doseganje intelektualnih rezultatov s krepitvijo povezav med neformalnim študijem v mladem sektorju in trgom dela, da se olajša namestitev mladih v njem, in poleg tega spodbujati in krepiti aktivno državljanstvo in podjetništvo, zlasti v zvezi s socialnimi podjetji;
organizirati tečaje, seminarje, konference, delovne skupine in druge dogodke;
vzpostaviti stike s podobnimi organizacijami z namenom povečanja vzajemnega znanja;
spodbujati kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, informacijske, družbene in rekreacijske pobude tudi z mednarodnimi izmenjavami;
posvetiti posebno pozornost pripravi zbirk, publikacij ter avdiovizualnih in digitalnih gradiv, izvajati izobraževalne, informacijske, glasbene in gledališke dejavnosti, ki so skladne z zakonsko določenimi nameni;
dajati prednost avtonomni ustvarjalnosti in produkcijskemu potencialu ter razširjanju kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji;
vzpostaviti stike s podobnimi organizacijami (slovenskimi ali neslovenskimi) z namenom spodbujanja kulturne in druge izmenjave;
vzpostaviti odnose in sklepati sporazume z javnimi in zasebnimi organi ter posamezniki, da bi ustvarili dogodke, kulturne pobude in cilje, ki so skladni z zakonsko določenimi nameni. Sodelovati v evropskih in drugih projektih;
izvajati le obrobne in sporadične komercialne dejavnosti, namenjene samopodpori in nikakor ne za dobiček;
razvijati in varovati slovensko kulturno dediščino v vseh njenih izrazih, na območju Furlanije Julijske krajine na splošno in izven njenih meja;
izvajati katero koli drugo dejavnost, ki na tem seznamu ni posebej omenjena, vsekakor pa je povezana s prejšnjimi, pod pogojem, da je skladna z institucionalnimi nameni in je primerna za izvajanje.
Združenje lahko v skladu s členom 6 kodeksa tretjega sektorja izvaja tudi dejavnosti, ki se razlikujejo od dejavnosti splošnega interesa, pod pogojem, da so sekundarne in instrumentalne narave in se izvajajo v skladu z merili in omejitvami, določenimi v prej omenjenem kodeksu oziroma v njegovih izvedbenih določbah.
Združenje lahko ustanovi tudi javne zbiralce sredstev za financiranje svojih dejavnosti splošnega interesa v oblikah, pogojih in v mejah, določenih v členu 7 kodeksa tretjega sektorja in poznejših izvedbenih odlokih istega kodeksa.
Naslov II
Pravila o razmerju do Združenja
5. člen – Notranji pravilnik
Notranja organizacija Združenja temelji na kriterijih demokratičnosti, enakih možnosti in enakosti pravic svojih članov, funkcije Združenja so volilne in vsi člani so lahko imenovani.
Glede pravic in dolžnosti do Združenja se med člani ne dela razlik.
6. člen – Člani
V Združenje lahko vstopijo fizične in pravne osebe, ki z ravnanjem po institucionalnih namenih Združenja nameravajo sodelovati tako, da izpolnijo te namene.
Pravne osebe zastopa zadevni predsednik ali drug subjekt, ki ga pooblasti upravni odbor.
Članstvo v Združenju je za nedoločen čas in ga ni mogoče določiti začasno, razen če član uveljavi pravico do odstopa.
7. člen – Postopek sprejema
Za pristop k Združenju lahko vsi zainteresirani pisno zaprosijo upravni odbor, ki je organ, pristojen za odločanje o njihovem sprejemu. Vlagatelj mora v vlogi natančno določiti, da se zavezuje, da bo sprejel pravila statuta in notranjih predpisov, spoštoval določbe, ki jih bodo izdali upravni odbor in občni zbor, ter sodeloval v življenju Združenja.
Upravni odbor sprejme odločitev o sprejemu ali zavrnitvi v 90 (devetdesetih) dneh od predložitve vloge. Upravni odbor se mora odločiti v skladu z nediskriminatornimi merili, skladnimi z zastavljenimi cilji in opravljenimi dejavnostmi splošnega interesa.
Sprejetje vloge se novemu članu sporoči v 30 (tridesetih) dneh od datuma sprejetja sklepa, član pa mora biti vpisan v knjigo članov.
Vsak ukrep zavrnitve mora biti motiviran in pisno posredovan prosilcu najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od datuma sprejetja sklepa. Prosilec se lahko v primeru zavrnitvenega ukrepa pritoži na redni občni zbor najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema sporočila s posebno zahtevo, ki jo mora poslati upravnemu odboru s priporočenim pismom ali z overjeno elektronsko pošto ali na kakšen drug ustrezen način, da zanj prejme potrdilo; redni občni zbor mora potekati v 30 (tridesetih) dneh od datuma prejema vloge. Pritožniku mora biti zagotovljena pravica do zaslišanja na občnem zboru.
Vloge za sprejem, ki jih vložijo mladoletniki, morajo podpisati skrbniki. Starš, ki podpiše prošnjo, zastopa mladoletnika v vseh pogledih do Združenja in je v enaki meri odgovoren za vse obveznosti pridruženega mladoletnika.
8. člen – Pravice in dolžnosti članov
Člani imajo pravico do:
sodelovanja v občnem zboru s pravico glasovanja, vključno s pravico do aktivnega in pasivnega volilnega telesa;
tega, da so obveščeni in da sodelujejo pri vseh dejavnostih in pobudah Združenja;
preučevanja korporacijskih knjig. Za uveljavitev te pravice mora član upravnemu odboru predložiti navedeno zahtevo za preučevanje korporacijskih knjig. Upravni odbor zagotovi članu to pravico najkasneje v roku naslednjih 15 (petnajst) dni. Preučevanje korporacijskih knjig se izvaja na sedežu Združenja v prisotnosti osebe, ki jo je navedel upravni odbor.
Uresničevanje socialnih pravic je članom na voljo od trenutka njihove registracije v knjigo članov, pod pogojem, da so v skladu s plačilom morebitne članarine, z izjemo pravice glasovanja v občnem zbour, ki jo ureja 16. člen, c. 2 tega statuta.
Člani imajo dolžnost, da:
sprejemajo vedenja v skladu z duhom in nameni Združenja in varujejo njegovo ime, pa tudi vedenja v odnosih med člani ter med člani in korporativnimi organi;
spoštujejo statut, vse notranje predpise in resolucije, ki jih sprejmejo pravne osebe;
plačajo članarino v obsegu in v pogojih, ki jih letno določi upravni odbor.
Članarine in prispevki niso prenosljivi, z izjemo prenosov zaradi smrti, in jih ni mogoče prevrednotiti.
9. člen – Razlogi za prekinitev razmerja do Združenja
Članstvo v Združenju se lahko izgubi zaradi:
prostovoljnega umika. Vsak član lahko pravico do odstopa od pogodbe kadarkoli uveljavi s pisnim sporočilom upravnemu odboru. Umik ima takojšen učinek;
neplačanja članarine, če je bila predvidena, v roku 180 (sto osemdeset) dni od začetka poslovnega leta. Upravni odbor to obveznost sporoči vsem članom v razumnem roku, da lahko izvedejo plačilo. Posameznik, ki mu je poteklo članstvo, lahko izroči novo vlogo za sprejem v skladu s 7. členom tega statuta.
Člana se lahko izključi iz Združenja, vendar na podlagi:
obnašanja, ki je v nasprotju s cilji Združenja;
trajne kršitve zakonskih, regulativnih obveznosti ali sklepov korporativnih organov;
povzročitvi obsežne materialne ali moralne škode Združenju.
Ukrep za izključitev, ki ga je izdal upravni odbor, mora biti motiviran in pisno posredovan članu najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od datuma sprejetja sklepa. Zainteresirani se lahko v primeru zavrnitvenega ukrepa pritoži na redni občni zbor najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema sporočila s posebno zahtevo, ki jo mora poslati upravnemu odboru s priporočenim pismom, z overjeno elektronsko pošto ali na drug način, ki zagotavlja potrditev prejema; redni občni zbor mora potekati v 30 (tridesetih) dneh od datuma prejema vloge. Pritožniku mora biti zagotovljena pravica do zaslišanja na občnem zboru. Do dneva rednega občnega zbora za pritožbo velja, da je član, ki ga zadeva izključitveni ukrep, suspendiran: v vsakem primeru lahko sodeluje na sejah, vendar nima pravice glasovanja.
Umaknjeni ali izključeni član nima pravice do vračila vplačanih članarin niti nobene pravice do premoženja Združenja.
Naslov III
Pravila prostovoljstva
10. člen – Prostovoljci in prostovoljno delo
Če so prostovoljci prisotni, so to fizične osebe, ki si delijo cilje Združenja in ki po svobodni izbiri svojo dejavnost izvajajo prek njega osebno, spontano in svobodno, brez dobička, niti posrednega, in izključno za namene solidarnosti.
Združenje mora v ustrezen register vpisati prostovoljce, člane in nečlane, ki svoje dejavnosti izvajajo trajno.
Združenje mora svoje prostovoljce zavarovati tudi pred nesrečami in boleznimi, povezanimi z izvajanjem prostovoljne dejavnosti, ter civilno odgovornostjo do tretjih oseb.
Prostovoljnega dela se ne sme plačati na noben način, plačati ga ne sme niti upravičenec. Prostovoljcu je mogoče povrniti dejansko nastale stroške in analitično dokumentirati opravljeno dejavnost, ob odobritvi in v mejah, ki jih določi upravni odbor.
11. člen – Prostovoljci in plačani ljudje
Delo prostovoljca je nezdružljivo s katero koli obliko podrejenega ali samozaposlenega delovnega razmerja in s kakršnim koli drugim plačanim delovnim odnosom z organom, s katerim je prostovoljec povezan ali prek katerega opravlja svojo prostovoljno dejavnost.
Naslov IV
Socialni organi
12. člen – Organi Združenja
Organi Združenja so:
občni zbor članov;
upravni organ (oziroma upravni odbor);
regulativni organ, ki je obvezno imenovan, če nastopijo pogoji iz člena 30 kodeksa tretjega sektorja;
revizijski organ, ki se ga obvezno imenuje v primeru pogojev iz 31. člena kodeksa tretjega sektorja.
Volitve organov Združenja nikakor ne smejo biti zavezujoče ali omejene in so obveščene na podlagi največje svobode udeležbe v aktivnem in pasivnem volilnem telesu.
13. člen – Občni zbor članov: sestava, sklic in delovanje
Občni zbor je suveren organ Združenja in je sestavljena iz vseh članov v skladu s plačilom morebitne vsakoletne članarine.
Vsak član lahko osebno posreduje v občnem zboru ali ga lahko zastopa drug član na podlagi pooblastila, ki mora biti napisano in podpisano ter mora vsebovati navedbo pooblastitelja in pooblaščenca. Dovoljeno je samo eno pooblastilo na člana.
Občni zbor skliče predsednik Združenja na podlagi sklepa upravnega odbora, vsaj enkrat letno za potrditev računovodskih izkazov. Občni zbor se lahko tudi skliče v primeru:
motivirane zahteve večine članov upravnega odbora;
motivirane zahteve, ki jo na upravni odbor naslovi najmanj 1/5 (petina) članov.
V primerih iz členov a) in b) mora predsednik poskrbeti za sklic občnega zbora, ki mora potekati v 60 (šestdesetih) dneh od datuma zahteve. Če predsednik ne skliče občnega zbora v omenjenem času, mora nadzorni organ, če je imenovan, nadaljevati v njegovem imenu in nemudoma sklicati občni zbor.
Sklic je treba pisno poslati članom po pismu ali e-pošti najmanj 8 (osem) dni pred datumom seje. V sporočilu morajo biti navedeni kraj, dan in čas prvega in drugega sklica ter teme dnevnega reda. Drugi sklic mora biti predviden najmanj 24 (štiriindvajset) ur po prvem sklicu.
Občni zbor se lahko sestane tudi preko videokonference, pod pogojem, da so vsi udeleženci identificirani in se jim omogoči spremljanje razprave v živo, da lahko posegajo v razpravo glede obravnavanih tem in sodelujejo pri glasovanju. Občni zbor se izvede v kraju, kjer je predsednik in kjer mora biti tudi sekretar seje, da se omogoči priprava in podpis zapisnika v ustrezno knjigo. Če je med sejo povezava prekinjena, bo predsednik ali oseba, ki zaseda njegovo mesto, razveljavila sejo. V primeru prekinjene povezave bodo odločitve, sprejete do prekinitve, veljavne.
Občnemu zboru predseduje predsednik Združenja ali podpredsednik, če je predsednik odsoten, ali pa katerikoli drug član, kot je navedeno na seji.
Razprave in sklepi občnega zbora so povzete v poročilu, ki ga je podpisal predsednik, in s posebej imenovanim zapisnikarjem. Zapisnik je zapisan v knjigo sej in sklepov občnega zbora, ki se vodi na sedežu Združenja.
14. člen – Redni občni zbor: pristojnosti in sklepčnost
Občni zbor je zadolžen, da:
odobri računovodske izkaze, ki jih pripravi upravni odbor;
odobri vsakoletni in večletni program dejavnosti, ki ga pripravi upravni odbor;
odobri vsako socialno poročilo, ki ga pripravi upravni odbor;
določi število, izvoli in prekliče člane upravnega odbora;
izvoli in prekliče člane nadzornega organa, ki mora biti obvezno imenovan ob izpolnjevanju pogojev iz 30. člena kodeksa tretjega sektorja;
izvoli in prekliče revizijski organ, ki je obvezno imenovan ob izpolnjevanju pogojev iz člena 31 kodeksa tretjega sektorja;
odloča o pritožbah zoper zavrnitev članstva in izključitev iz Združenja;
odobri vse predpise za izvajanje statuta in druge predpise, ki jih za delovanje Združenja pripravi upravni odbor;
razpravlja o odgovornosti članov korporativnih organov v skladu s členom 28 kodeksa tretjega sektorja in spodbuja ukrepanje odgovornosti do njih;
se posvetuje o kateri koli drugi temi dnevnega reda ali jo upravnemu odboru ali drugemu korporacijskemu organu predloži v pregled.
Redni občni zbor prvega sklica je veljavno sestavljen s prisotnostjo polovice članov plus enega člana; ob drugem sklicu katerokoli število navzočih članov pomeni njeno veljavnost.
Razprave se na rednem občnem zboru odobrijo z večino glasov navzočih članov ob prvem in drugem sklicu.
15. člen – Izredni občni zbor: pristojnosti in sklepčnost
Izredni občni zbor je zadolžen, da:
obravnava predloge za spremembo statuta;
obravnava prenehanje, preoblikovanje, združitev ali delitev Združenja.
Za statutarne spremembe glede preoblikovanja, združitve ali delitve združenja je izredni občni zbor prvega sklica veljavno sestavljena z navzočnostjo najmanj ¾ (tri četrtine) članov in se posvetuje v primeru soglasja večine; pri drugem sklicu je veljavno sestavljena z navzočnostjo vsaj polovice članov plus enega člana in se posvetuje v primeru soglasja večine.
Izredni občni zbor razpravlja o razpustitvi združenja in o dodelitvi premoženja na prvem in drugem sklicu s soglasjem najmanj ¾ (tri četrtine) članov.
16. člen – Občni zbor članov: pravila glasovanja
Vsak član ima pravico do glasovanja samo enkrat.
Do volilne pravice so upravičeni vsi člani, ki so najmanj 3 (tri) mesece vpisani v knjigo članov, pod pogojem, da izpolnjujejo plačilo vsakoletne članarine. Člani, ki v knjigo članov niso bili vpisani najmanj 3 (tri) mesece, lahko sodelujejo pri občnem zboru brez volilnih pravic ali aktivnega in pasivnega volilnega telesa in se ne štejejo za doseganje sklepčnosti.
Volilna pravica bo mladoletnemu članu samodejno podeljena šele na prvem občnem zboru, ko bo član dosegel polnoletnost. Starš, ki zastopa mladoletnega člana, nima pravice do glasovanja ali aktivnega in pasivnega volilnega telesa. Mladoletni člani se ne štejejo za doseganje sklepčnosti.
Glasovanje običajno poteka s poimenskim glasovanjem; tajno glasovanje se opravi, kadar ga zahteva najmanj 1/10 (desetina) prisotnih. Za volitve v korporativne položaje in v vsakem primeru, ko se glasovi nanašajo na ljudi, se glasuje s tajnim glasovanjem.
17. člen – Upravni odbor: sestava in mandat
Upravni odbor je upravni organ združenja, izvoli ga občni zbor med člani, ki so plačali članarino, in je sestavljen iz števila članov, ki lahko variira od 5 (pet) do 9 (devet), kot je določil občni zbor ob imenovanju in ob poznejših podaljšanjih. Prvi člani upravnega odbora so imenovani v ustanovnem aktu.
Izključena, nesposobna in/ali bankrotirana oseba ali kdorkoli, ki je obsojen na kazen, ki pomeni prepoved, tudi začasno, iz javnih funkcij ali nezmožnost opravljanja vodstvenih funkcij, ne more biti izvoljen za člana upravnega odbora in če je imenovan, izgubi to vlogo.
Člani upravnega odbora ostanejo na položaju 3 (tri) leta in so lahko ponovno izvoljeni. Predsednik vsaj 30 (trideset) dni pred iztekom mandata skliče občni zbor za izvolitev novega upravnega odbora.
18. člen – Upravni odbor: pravila za sklic, delovanje in glasovanje
Upravni odbor skliče predsednik, kadar koli meni, da je to primerno ali kadar to zahteva najmanj 1/3 (tretjina) članov odbora.
Sklic se opravi s pisnim obvestilom, ki ga morajo člani upravnega odbora prejeti najmanj 4 (štiri) dni pred datumom zasedanja in mora navesti kraj, datum, uro in teme dnevnega reda.
Neupoštevanje pravil obveščanja ali odsotnost formalnega sklica ne bosta vplivala na sestanke, ki se jih udeležijo vsi člani upravnega odbora, saj bodo sestanki vseeno veljavni.
Upravni odbor se lahko sestane tudi prek videokonference na enak način kot za občni zbor.
Odboru predseduje predsednik ali, če tudi njega ni, podpredsednik; če obeh ni, predseduje eden izmed članov upravnega odbora, ki ga določijo navzoči.
Seje upravnega odbora so zakonito sestavljene, kadar je prisotna večina njegovih članov, sklepe pa sprejema večina prisotnih. Pooblastila niso dovoljena.
Glasovanje poteka s poimenskim glasovanjem, razen kadar se glasuje o ljudeh, v tem primeru se glasuje s tajnim glasovanjem.
Za vsako sejo upravnega odbora se pripravi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in posebej imenovani zapisnikarji. Zapisnik je zapisan v knjigo sej in resolucij upravnega odbora, ki se hrani na sedežu Združenja.
19. člen – Pristojnosti upravnega odbora
Upravni odbor ima najširša pooblastila za redno in izredno upravljanje Združenja, zlasti pa ima nalogo, da:
pripravi računovodske izkaze, ki jih predloži v odobritev občnemu zboru;
pripravi vsak letni in večletni program dejavnosti, ki ga predloži v odobritev občnemu zboru;
pripravi kakršnokoli socialno poročilo, ki ga predloži v odobritev občnemu zboru;
imenuje predsednika, podpredsednika in sekretarja Združenja;
odloča o vlogah za članstvo v Združenju in o izključitvi članov;
pripravi notranje predpise za delovanje Združenja, ki jih je treba predložiti v odobritev občnemu zboru;
odloča o morebitni letni članarini in določi njen znesek;
razpravlja o sklicu občnega zbora;
odloča o delovnih razmerjih z zaposlenimi, pa tudi s sodelavci in zunanjimi svetovalci;
ratificira ali zavrne ukrepe, ki jih predsednik nujno sprejme;
skrbi za skrbništvo korporativnih knjig Združenja;
razpravlja o možnem izvajanju različnih dejavnosti in dokumentira njihov sekundarni in instrumentalni značaja v primerjavi z dejavnostmi splošnega interesa;
sprejme katero koli drugo določbo, ki ji je pripisana s tem statutom ali notranjimi predpisi;
na splošno sprejme vse potrebne ukrepe in določbe za izvajanje institucionalnih namenov ter za upravljanje in pravilno delovanje Združenja.
Upravni odbor lahko enemu ali več svojim članom dodeli pooblastila za izvajanje določenih kategorij aktov v imenu in na račun Združenja.
3. Sekretar se na splošno ukvarja z vodenjem korporativnih knjig in izvaja naloge, ki jih nanj prenese upravni odbor ali predsednik.
20. člen – Predsednik: pristojnosti in mandat
1. Predsednik je pravni zastopnik Združenja in ga zastopa pred tretjimi osebami in na sodišču.
Predsednik Združenja je imenovan v okviru upravnega odbora.
Upravni odbor lahko predsedniku razveljavi njegovo funkcijo na enak način kot pri volitvah.
Funkcija predsednika se izgubi tudi z odstopom, odstop pa predsednik pisno sporoči upravnemu odboru.
Predsednik je na splošno odgovoren za ravnanje in dobro delovanje Združenja, odgovoren pa zlasti za to, da:
a) podpisuje listine in dokumente, ki Združenje zavezujejo tako za člane kot tretje osebe;
nadzira izvajanje sklepov občnega zbora in upravnega odbora;
v primeru potrebe sprejme nujne ukrepe in jih v 15 (petnajstih) predloži v ratifikacijo upravnemu odboru;
skliče in predseduje občnemu zboru članov in upravnemu odboru.
6. V primeru odsotnosti ali nerazpoloženosti predsednika njegove vloge prevzame podpredsednik. V primeru odsotnosti ali nerazpoloženosti podpredsednika, mora upravni odbor izrecno prenesti pooblastila na drugega člana odbora.
21. člen – Vzroki za preklic in zamenjavo članov upravnega odbora
Funkcija člana upravnega odbora se izgubi zaradi:
a) odstopa, ki se ga pisno sporoči upravnemu odboru;
b) preklica, ki ga odredi redni občni zbor zaradi vedenja, ki je v nasprotju s cilji Združenja, trajnih kršitev zakonskih obveznosti ali drugih ravnanj, ki škodijo interesom Združenja;
c) tega, ker prihaja do vzrokov za nezdružljivost iz drugega odstavka 17. člena tega statuta;
d) izgube funkcije člana zaradi pojava enega ali več vzrokov, predvidenih v 9. členu tega statuta.
2. V primeru, da eden ali več članov upravnega odbora preneha opravljati svojo funkcijo iz enega ali več razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, upravni odbor poskrbi za nadomestilo tako, da pridobi seznam neizvoljenih članov na zadnjih volitvah upravnega odbora. Člani upravnega odbora, ki so na tak način prevzeli funkcijo, ostanejo na položaju do prve rednega občnega zbora, ki mora odločiti o njihovi potrditvi. Če so potrjeni, ostanejo na funkciji do izteka mandata sedanjega upravnega odbora. V primeru zavrnitve, izčrpanja ali odsotnosti števila neizvoljenih upravni odbor poskrbi za zamenjavo s kooptacijo, razen če to ratificira prvi redni občni zbor; v primeru, da ne pride do ratifikacije, bodo nastopile nove volitve. Člani upravnega odbora, ki so na tak način prevzeli funkcijo, ostanejo na tem položaju do izteka mandata sedanjega upravnega odbora.
3. V primeru, da večina članov upravnega odbora preneha opravljati svojo funkcijo, se šteje, da celoten upravni odbor zastara, predsednik ali podredno najstarejši svetovalec mora sklicati redni občni zbor v roku 30 (trideset) dni od prenehanja, da se organizira nove volitve za upravni odbor. Do izvolitve novega upravnega odbora ostanejo odpuščeni svetovalci na položaju za običajno upravljanje.
22. člen – Nadzorni organ: sestava, mandat in delovanje
1. Če je imenovan, je nadzorni organ sestavljen iz 3 (treh) članov, ki jih izvoli občni zbor, ki niso nujno člani.
2. Mandat nadzornega organa traja 3 (tri) leta, njegovi člani pa so upravičeni do ponovne izvolitve.
3. Člani nadzornega organa imenujejo predsednika.
4. Nadzorni organ sestavi zapisnik svojih sej, ki mora biti nato zapisan v ustrezno knjigo sej in resolucij tega organa, ki se jo hrani na sedežu Združenja.
5. V primeru, da zaradi odstopa ali drugih razlogov eden ali več članov nadzornega organa odstopi s položaja pred iztekom mandata, jih bodo na novih volitvah, ki jih organizira občni zbor, zamenjali novoizvoljeni člani.
6. Člani nadzornega organa, za katere se uporablja člen 2399 Civilnega zakonika, morajo biti neodvisni in svoje funkcije izvajati objektivno in nepristransko. V Združenju ne smejo opravljati drugih funkcij.
23. člen – Pristojnosti nadzornega organa
Odgovornost nadzornega organa je, da:
nadzira skladnost z zakonodajo in členi Združenja ter spoštovanje načel pravilnega upravljanja;
nadzira ustreznost organizacijske, upravne in računovodske strukture Združenja ter njeno konkretno delovanje;
izvaja računovodski nadzor;
opravlja naloge spremljanja skladnosti z državljanskimi, solidarističnimi in socialno koristnimi nameni, zlasti ob upoštevanju določb členov 5, 6, 7 in 8 kodeksa tretjega sektorja;
potrdi, da je bilo vsako socialno poročilo pripravljeno v skladu z ministrskimi smernicami iz 14. člena istega zakonika. Vsako socialno poročilo priznava rezultate takega spremljanja;
sodeluje brez glasovalnih pravic na sejah upravnega odbora in občnega zbora, ki jim predstavlja letno poročilo o računovodskih izkazih.
2. V primerih, predvidenih v čl. 31, c.1 kodeksa tretjega sektorja lahko nadzorni organ izvaja tudi obvezno revizijo računovodskih izkazov.
3. Nadzorni organ ima pravico do vpogleda v dokumentacijo Združenja, ki je pomembna za izpolnjevanje njegovega mandata. Kadarkoli lahko izvede inšpekcijski pregled in nadzor, zato lahko od upravnega odbora zaprosi za novice o poteku socialnih dejavnosti ali o določenih dejavnostih.
24. člen – Revizijski organ
1. Če je imenovan, je revizijski sestavljen iz enega člana, ki ga izvoli občni zbor, ki ni nujno njen član. Član revizijskega organa mora biti vpisan v register zakonitih revizorjev.
2. Mandat revizijskega organa traja 3 (tri) leta, njegov član pa je lahko ponovno izvoljen.
3. Revizijski organ je odgovoren za izvajanje obvezne revizije računovodskih izkazov.
4. Revizijski organ pripravi zapisnik svojih sej, ki mora biti nato zapisan v ustrezno knjigo sej in resolucij tega organa, ki se jo hrani na sedežu Združenja.
5. V primeru, da zaradi odstopa ali drugih razlogov član revizijskega organa odstopi s položaja pred iztekom mandata, ga na novih volitvah, ki jih organizira občni zbor, zamenja novoizvoljeni član.
6. Član revizijskega organa mora biti neodvisen in opravljati svoje funkcije objektivno in nepristransko, poleg tega pa ne sme imeti drugih funkcij v Združenju.
25. člen – Odgovornost korporacij
Poleg obveze do samega Združenja ljudje, ki so delovali v imenu in na račun Združenja, tudi osebno in skupno izpolnijo obveze, ki jih sklepa Združenje.
Direktorji, generalni direktorji, člani nadzornega in revizijskega organa (če so imenovani) poročajo instituciji, korporativnim upnikom, ustanoviteljem, članom in tretjim osebam v skladu z ustreznimi delitvenimi odgovornostmi podjetja, v kolikor so združljive.
Naslov V
Korporativne knjige
26. člen – Korporativne knjige in registri
Združenje mora voditi naslednje evidence:
knjigo članov;
knjigo sej in sklepov občnega zbora;
knjigo sej in sklepov upravnega odbora.
2. Združenje mora voditi register sej in resolucij nadzornega organa, če je bil ta imenovan.
3. Obveznost Združenja je tudi to, da vodi knjigo sej in resolucij revizijskega organa, če je ta imenovan.
4. Končno mora Združenje voditi register prostovoljcev, ki svojih dejavnosti ne izvajajo občasno.
Naslov VI
Pravilnik o premoženju in finančnih izkazih Združenja
27. člen – Namen sredstev in neprofitno
Sredstva Združenja se uporabljajo za opravljanje zakonske dejavnosti izključno za izvajanje državljanskih, solidarnostnih in socialnih ciljev.
Razporeditev dobička iz poslovanja in presežkov, sredstev in rezerv, tudi v primeru, da je posredna in tudi če je namenjena ustanoviteljem, članom, delavcem in sodelavcem, članom upravnega odbora in drugim članom korporacij, je prepovedana. Razporeditev je prepovedana tudi v primeru umika ali iz kakršne koli druge hipoteze o individualni razpustitvi Združenja.
28. člen – Gospodarski viri
Združenje pridobiva gospodarske vire za delovanje in izvajanje svojih dejavnosti iz:
članarin;
javnih in zasebnih prispevkov;
donacij in oporok;
dohodkov od lastnine;
zbiranja sredstev;
povračil, ki izhajajo iz sporazumov z javnimi upravami;
dohodkov iz dejavnosti splošnega pomena in iz različnih dejavnosti v skladu s členom 6 kodeksa tretjega sektorja;
kakršnega koli drugega dohodka, dovoljenega v okviru kodeksa tretjega sektorja in drugih ustreznih predpisov.
29. člen – Računovodski izkazi
Proračunsko leto sovpada s koledarskim letom.
Ob koncu vsakega proračunskega leta mora upravni odbor pripraviti računovodske izkaze, ki jih mora odobriti redni občni zbor. Redni občni zbor mora biti sklicana v 120 (sto dvajsetih) dneh od konca proračunskega leta.
Računovodski izkazi morajo biti predloženi na sedežu Združenja v osmih (osmih) dneh pred občnim zborom, sklicano v odobritev, in vsak član jih lahko pregleda na lastno pisno zahtevo.
Naslov VII
Razpustitev Združenja in namembnost sredstev
30. člen – Razpustitev in prenos sredstev
O razpustitvi Združenja odloči izredni občni zbor s soglasjem najmanj ¾ (tri četrtine) članov, tako na prvem kot na drugem sklicu.
Občni zbor, ki se odloči za razpustitev Združenja, imenuje tudi enega ali več likvidatorjev in odloča o namembnosti preostalega premoženja, ki ga je treba, ob pozitivnem mnenju urada iz člena 45, c.1, kodeksa tretjega sektorja in razen, če zakoni ne zahtevajo drugače, prenesti drugim slovenskim ustanovam ali združenjem s podobnimi nameni tretjega sektorja, če tega ni, pa Socialni ustanovi Italija, v skladu z določbami čl. 9 kodeksa tretjega sektorja.
Naslov VIII
Končne določbe
31. člen – Pravila o napotitvi
Čeprav v tem statutu ni izrecno določeno, se uporabljajo kodeks tretjega sektorja in njegove izvedbene določbe ter civilni kodeks in z njim povezane izvedbene določbe, če so združljive.